Sprašujem sem, ali bi bil svet drugačen, če bi se ljudje zavedali tega, kar so? Bi bil bolj sočuten, topel in domač? Pogledam zjutraj čez okno in uzrem na ulici vrvež ljudi. Zatopljeni v svoje misli, po večini turobni, zaspani, morda celo zateženi. Že zjutraj, ko naj bi bili vendar polni energije! Polni življenja! Hrepenenja po novem dnevu! Premalokrat se zavedamo, da smo za nekoga luč, ogenj, ki sveti in kaže pot. Čeprav tega ne vidimo, nas okolica potrebuje, potrebujejo nas naši bližnji, družina, prijatelji, sodelavci. A mi se tega po večini ne zavedamo. Življenje nam je rutina!
Ne pustite, da gre življenje mimo vas, da samo okolica opaža, da ste, vam pa je življenje samoumevno. To ni res! Najprej ste pomembni sami sebi in prav je, da si to večkrat poveste, da to ozavestite! S tem si boste podarili moč, s katero se boste začeli spoštovati, spoznavati in ljubiti. Kajti človek, ki iskreno ljubi sebe, je sposoben iskreno ljubiti tudi druge. To je moč, ki je v vseh nas, le poiskati jo je treba. Prebuditi je treba ogenj, ki je v nas, in vsako jutro bo postalo vznemirljivo, polno pričakovanja, novih idej, novih ciljev, topline in ljubezni. In na ulici boste žareli, svetili in širili ljubezen! In če boste pri sebi spremenili zgolj to, bo svet veliko drugačen, sočuten, topel in ljubeč. Kaj čakate?
Vaš Bogdan